Kdaj, če ne zdaj?

Sedaj je pravi čas?!

Vsi težimo k temu, da se počutimo varno, da lahko verjamemo, da bo vse v redu.

Toda novice, s katerimi nas dnevno bombardirajo iz vseh strani, so zaskrbljujoče. Zato se mnogi počutijo, kot da jih ta stres najeda, prestrašeno, nesigurno, vznemirjeno, tudi tesnobno in panično.

Ampak tako, kot vse do sedaj, bo tudi to minilo. In naša moč je v tem, kako se bomo odzivali na dogodke okoli nas, saj na same dogodke običajno tega vpliva nimamo.

Razumem, da je naravno v takšni situaciji biti zaskrbljen in prestrašen nad tem, kaj nas še čaka, kakšne bodo posledica in tudi jaz pri tem nisem izjema.

Prav tako ni enostavno, ko so ljudje okoli nas v paniki, v sebi najti mir in stati za tem, da bomo lahko zase v dani situaciji vseeno potegnili najboljše možno.

Ja, sonce sije tudi za oblaki.

Seveda pridejo trenutki, ko se vse stemni in sonca ne vidimo. In takrat je super, če se spomnimo na sonce, na njegovo toploto, kako sončni žarki razbistrijo naše misli in dobro si je zapomniti te občutke tudi takrat, ko sonce prekrivajo oblaki.

Četudi sonca takrat ne vidimo in ga blokirajo oblaki, vemo, da so tukaj samo začasno. Tudi, ko se stemni, sonce sije nekje na drugi strani, nedaleč stran in samo vprašanje časa je, kdaj bo spet posijalo.

Ko se na to spomnimo, vemo, da je vse še vedno v gibanju. Četudi izgleda, da vse stoji, v tem trenutku potrebujemo le zaupanje in počakajmo na čas, ko se vse postavi na svoje mesto.

Ali se lahko odločimo, da bomo sledili sončnim žarkom in šli po svoji poti, ne glede na to, da še ne vidimo rezultatov? S tem se krepimo in delamo na tem, da bomo pripravljeni, ko priložnost potrka na naša vrata in se vse kocke zložijo v mozaik.

Sonce nas tudi spominja, da je naša notranja resnica vedno tam. Naša svetloba znotraj nas sije stalno, ne glede na to, kaj se na zunaj dogaja. Četudi nam sonce daje dnevni dokaz obstoja, velikokrat zaupanje v našo notranjo luč ni tako močno.

Verjamem, da se vsak od nas lahko spomni trenutkov, ko smo naše notranje sonce spustili na plano in kako smo se takrat počutili. Zaupajmo, da se nam bo ponovno pokazalo, če mu bomo le dovolili. Kakor sonce je tudi naše notranje sonce energija, ki nas povezuje z gibanjem sveta, ki je ves čas prisotno, ne glede na to, če ga vidimo, da sije ali ne.

Zakaj sploh to pišem?

Ker sem seveda kot vsi na udaru, kaj nam bo vse to prineslo in kako bomo (pre)živeli. Prijateljice pa tudi stranke mi že povejo, da jim grozi odpust iz službe, druge, da bodo zaprle svoje sp.je. Tudi sama se sicer v tem trenutku soočam s vprašanjem, kako bo z mojim biznisom, ki sem ga pravzaprav šele začela dobro graditi in bo že potreben konkretnih sprememb.

Seveda me skrbi, a se nisem dolgo prepustila malodušju in že raziskujem možnosti in scenarije, ki so na voljo. Ker država mi zagotovo ne bo pomagala v takšni meri, kot bi si želela.

Končnih rešitev sicer še nimam, vidim pa možnosti in že delam na tem: širim področje dela, uporabljam širša znanja, ki jih imam, preusmerjam se na splet, se učim... In pomirja me to, da bom pripravljena, ko se to konča. Ker enkrat se bo. In ker "štacuno" še vedno lahko zaprem, če ne bo šlo. A to je v tem trenutku še vedno zadnja od možnosti, ne prva. Ne bom pametovala, da so za vse primerne enake alternative, tukaj govorim zase.

Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da pogledaš, kako lahko ti v situacijah, ki izgledajo tragične, najdeš svoje notranje sonce in dovoliš, da se iz tega zgodi kaj dobrega. Zate.

Že nekaj časa preusmerjam svoje znanje, izkušnje in entuziazem v to, da pomagam bodočim podjetnicam pri lažjem in varnem prehodu v podjetništvu in jim potem na tem potovanju odvzamem še kakšno breme, tehnično, organizacijsko ali marketinško, da se lahko lažje posvetijo svojemu poslanstvu. In ob tem poskrbim še, da (p)ostanejo zdrave.

Ob tem na prvi trenutek res izgleda, kot da lahko štacuno res kar zaprem, saj kdo si bo pa še upal iz službe (če bo jo sploh še imel), v negotove podjetniške vode oz. kako bom lahko pomagala podjetnicam, če bodo tako ali tako svoja podjetja zaprle.

Po drugi strani pa je ta čas, ki nas sili v umiritev, idealen čas, da spet najdemo svoje notranje sonce in začnemo graditi temelje za svoj srčni posel, če nas k temu kliče, oz. se kot podjetnice prilagodimo novonastalim situacijam z novim znanjem, tehnologijami…

Seveda je to tek na dolge proge, nič se ne bo zgodilo čez noč. Ampak vedenje, da sonce vedno sije, ti lahko pomaga na tej poti. Korak za korakom. In ko bo tega, kar se sedaj dogaja konec, bo še več ljudi, ki bodo potrebovali to, kar jim lahko daš in sije znotraj tebe.

Lahko mi verjameš ali ne. Nisem vseved,niti jasnovidka ne. Če imam prav, bo tako ali tako pokazal čas.. :)

Objem, <3

Mihaela

P.s.:

Ali potrebuješ pomoč pri prilagoditvi sedanji situaciji na kateremkoli področju, osebnem ali poslovnem?

Vabim te na 30 minutni brezplačni pogovor, ki ga lahko rezerviraš TUKAJ.