Tudi če je tišina… tvoja vrednost ostaja. ✨

V zadnjih dneh sem ponovno obiskala eno tistih svojih notranjih sob, kamor me življenje vsake toliko povabi – da me nežno, a vztrajno spomni na nekaj zelo pomembnega:

👉 Tvoja vrednost ni v tem, koliko ljudi te razume. Ni v tem, koliko se jih odzove. Tvoja vrednost preprosto je.

Ustvarila sem nekaj, ob čemer je moje srce igralo. Delila sem čarovnijo, prostor povezanosti, iskrenosti... In potem sem pričakovala odziv, ki bo to moje navdušenje zrcalil. Ne zato, ker sem potrebovala odobravanje – ampak zato, ker sem si želela povezanosti. 💞

In nato... tišina. Ali pa odziv, ki ni odseval moje svetlobe. V meni so se zbudili znani notranji glasovi: Sem naredila kaj narobe? Ali sploh kdo čuti to, kar čutim jaz?

Ampak to je del poti, ko rastemo. 🌱 Ko stopimo v nov nivo izraza.

In ja – ne bodo vsi tam. In to je OK.

Ti notranji glasovi so glas ranljive ustvarjalke, ki si želi biti videna – ne dvomljena. In to je čisto naravno.

Zanimivo, kako nas včasih še najmanjši komentar zaziba nazaj v tista večna vprašanja: Ali je to, kar delam, dovolj? Je razumljeno? Bo sprejeto?

Ampak tvoje srce ve. In tvoje navdušenje je še vedno tvoje – tudi, če ga nekdo ne deli. In to ni nič manj.

Še dobro, da znam slišati tudi svoj notranji glas, ki me takrat vztrajno spominja:

✨ Moja vrednost ni odvisna od odziva. Ni pogojena z razumevanjem. Ni v številkah, pohvalah. Moja vrednost je v tem, da sem – da čutim, ustvarjam, delim, ŽIVIM.

Zato to pišem tebi – ki si morda kdaj na podobnem mestu. Ki kdaj ustaviš svojo svetlobo, ker se zdi, da zanjo ni prostora. Ki čakaš odziv, da potrdi tvojo vrednost.

In ja – vrednost je tista točka, kamor se vedno znova vračamo. Ne zato, ker bi bila izgubljena. Ampak ker nas svet – in ta ogledala – vedno znova vabijo nazaj k njej. In to je super spomnik, ko se sprašujemo, zakaj nam realnost nekaj (za nas bolečega) odslikava.

💛 Verjemi – ti si dovolj že zdaj. Tudi če tvoj glas še ni slišan. Tudi če tvoje ustvarjanje ostaja v tišini. Tudi če te ne razumejo vsi.

V resnici si največja daritev prav takrat, ko deliš – kljub temu.

Ko izbereš zvestobo sebi, ne zunanjim aplavzom. Ko svojo ustvarjalnost živiš kot sveti ogenj, ne kot performans. 🔥

✍️ Mini refleksija za danes:

Vzemi trenutek zase in si v zvezek zapiši:

1. Kje v zadnjem času podvomim vase, ker ni bilo odziva?

2. Kaj si takrat rečem – in kaj si želim slišati?

3. Kaj bi naredila, če bi se v sebi res počutila 100 % dovolj – ne glede na odziv drugih?

Naj bo to tvoj notranji opomnik za naslednjič, ko te bo tišina hotela prepričati, da nisi dovolj. 🌙

In ravno to delamo na vseh mojih delavnicah in v programih, ki so ustvarjeni iz te iste točke: potovanja vase, povezovanja z dušo, da postaneš opazovalka svojega notranjega sveta in iz opomnika, da si dovolj – točno taka, kot si. ✨

In ja – tudi sama tukaj vedno čutim čarobnost… in velikokrat tišino.

Ampak grem naprej. Ker vem, da nekje nekdo točno to čaka. 🌌

Objem, Mihaela 💖