Kdo se še ni kdaj srečal s tesnomo in strahom? Tudi sama nisem imuna na te občutke, pravzaprav lahko rečem, da jih kar dobro poznam. Leta in leta različnih metod in tehnik, so mi prinesla spoznanje, da je to eden naših največjih učiteljev. Učitelj, ki pa ga seveda nihče od nas ne mara.
Ena najpogumnejših stvari, ki jih lahko naredimo je, soočiti se z njimi. Soočiti se z globokimi strahovi, ne glede na to, kako razumni ali neracionalni zvenijo komu drugemu ali pa morda tudi nam samim.
In to pomeni ne odstranjevati ali zanikati simptomov strahu, ampak imeti pogum soočiti se z njim, dovoliti, da se pokaže in ga sprejeti.
Če se počutiš tesnobno ali te preganja strah, si se verjetno že kaj ukvarjala s tem, kako ta strah zmanjšati. In čeprav so nasveti, kaj narediti, ko do tega stanja pride, koristni, je pa še bolj koristno razumeti, kakšna sporočila nam pošilja.
Ker strah in tesnoba sta v prvi vrsti simptoma. Tukaj ne govorim o bolezni v smislu kemijskega neravnovesja, ki ustvarja neravnovesje v centralnem živčnem sistemu in potrebujemo zdravniško pomoč.
Večina nas ima tesnobo in strah zaradi nepredelanih čustev, ki so shranjena in se kopičijo v nas ter povzročajo stres našemu celotnemu sistemu. Ko je naš sistem v neravnovesju, je eden prvih odzivov tesnoba. Dolgoročna neravnovesja seveda lahko potem tudi povzročijo bolezni, ko notranja veriga poči na mestu, kjer je njen najšibkejši člen.
Ampak danes ne bi govorila o tem, dajmo se fokusirati na naše čustveno in energijsko telo. Kje čutiš tesnobo ali strah v telesu? Je to v mislih, stiskanju v prsih, želodcu ali kaj tretjega?
Če se postaviš v nedavno situacijo, ko se ti je to zgodilo in podoživiš ta občutek strahu, kaj čutiš v telesu? Vem, da soočenje s temi občutki vsaj na začetku težje, če se tega lotiš sama, zato je smiselno, da si za to poiščeš strokovno pomoč coacha ali terapevta.
Obstaja nekaj razlogov na temeljnem nivoju, zaradi katerih lahko čutimo strah ali tesnobo.
V osnovi obstajajo pod strahom še globji občutki, ki nam krojijo življenje:
• Ne počutim se varno.
• Ne počutim se, kot da pripadam.
• Ne počutim se ljubljena.
• Ne počutim se vredna.
• Ne čutim, da imam svoj namen.
Morda se ti bo ob samem branju zdelo, da zate to ne drži. To lahko preveriš s preprosto vajo, da prebereš katero od zgornjih trditev in počakaš na kakršenkoli odziv (lahko se pojavi kot misel ali kot kakršenkoli odziv v telesu).
V kolikor odziva ni bilo, poskusi še z nasprotno trditvijo, kot npr. »Počutim se vredna« in počakaj na odziv. Naša podzavest bo vedno reagirala na nekaj, kar je v konfliktu s tem, kar sicer na zavedni ravni mislimo, da drži.
In ko dobiš odziv, si lahko v naslednjem trenutku dovoliš, da je tukaj, ga objameš in sprejmeš, saj je del tebe, ki ga ni moč zradirati.
Ko si iskrena glede svojih najglobljih strahov, običajno tistih, ki so povezani z omejujočimi prepričanji, kot je npr. lastna (ne)vrednost, se lahko premakneš skozi svoje strahove. V nasprotnem primeru boš še naprej iskala stvari zunaj sebe, da bi upravičila to svojo tesnobo in strah.
V naslednjem koraku pa se lahko odločiš, da strahu ne boš pustila, da prevzame krmilo tvojega življenja, temveč krmilo prevzameš ti, ne glede na ta strah.
To seveda še vedno ne garantira rezultata, saj so vzponi in padci neizogibni del življenja, je pa izjemno osvobajajoče in zdravilno, ko ti strah več ne kroji življenja.
In življenje Živiš, ne, da ga samo preživljaš.
Objem, 💚
Mihaela
