Istanbul v nekaj požirkih čaja, kapljah dežja in barvah, ki te odnesejo ☕🌧️🎨

Istanbul je mesto, ki preseneča. Ne samo z znamenitostmi, ki jih vidiš že na daleč, ampak z utripom, ki ga začutiš šele, ko prideš bližje …

Zanimivo je, da mi je skoraj najbolj zlezel pod kožo turški čaj, ki te najde sam. Tudi če nisi čajni tip, kot jaz. Postrežen v majhnih kozarčkih, močan, topel, vedno ob pravem trenutku. Na neki točki ugotoviš, da brez njega dan sploh nima pravega okusa. 🍵

Da o kavi sploh ne govorim. Močna, aromatična, pitje prave kave je pravi mali ritual. In seveda moraš poskusiti tudi sand coffee. Sand coffee se ne kuha na ognju, ampak počasi zori v vročem pesku, ki enakomerno objame džezvo in kavi da mehkejši, polnejši okus brez grenkobe. ☕✨ Nekaj za oči, ko se pripravlja, in nekaj za brbončice, ko jo okušaš.

In sladice... 🍰 Baklavice, lokum, künefe … Mislim, da sem v teh dneh pojedla letno dozo sladkarij. Povsod te vabijo in se jim je skoraj nemogoče upreti.

Bazarji so posebna zgodba. Tja ne greš po nakupih. Greš tja, da se izgubiš. 😊 Kupijo te prodajalci. Z nasmehom. Z zgodbo. Z vztrajnostjo, ki jo hkrati občuduješ in se ji malo smejiš. Vrhunski so. Prodajo ti še tisto, za kar nisi vedela, da absolutno ne potrebuješ in potem ugotoviš, da ti je prav všeč. Bi se lahko od njih o prodaji kaj naučila.. 😊

Vonj po začimbah je povsod. Kumina, žafran, cimet, nekaj, česar sploh ne znaš poimenovati. In brez kakšnega parfumčka ali esence ne moreš domov. Istanbul diši.

In ta vonj ostane še dolgo, ko si že doma. 🌿✨

Večerje na rooftopu so skoraj obvezne. Mesto spodaj, luči, osvetljene mošeje, utrip iz ptičje perspektive. In ko se vse to prepleta še z božičnimi okraski, je magija popolna. ✨🌙

Občutek, da si med dvema svetovoma, Evropo in Azijo, med umom in telesom, se res lepo začuti z ladjico po Bosporju. 🚤 Tam dobiš pravi občutek veličastnosti tega mesta, novoletne lučke na mostovih pa mu dodajo še poseben čar.

In ja, fotografiraš nonstop. 📸

Balat je barvit. Fotogeničen. Malo preveč. Barvne stopnice so bolj marketing kot resnica, a barvni dežniki vseeno rešijo vtis. ☂️ Ulice so žive, nepopolne, pristne. Tam se mesto pokaže brez filtra.

Basilica Cistern je tišina, ki te zadene globlje kot besede. Tema, voda, stebri, igra svetlobe, zgodovina pod nogami. Eden tistih prostorov, kjer se čas za trenutek res ustavi in te posrka vase. 💧✨

Mošeje. Galata Tower. Dež. Dež je padal večino dni, a nas to ni zmotilo.

Istanbul ni popoln. Je pa živ, glasen, nežen, naporen in topel. Mesto, ki ti zleze pod kožo, ne da bi se tega sploh zavedaš. Šele po vrnitvi domov sem začutila, da bi se še kdaj želela vrniti in ga doživeti še v lepem vremenu, ko lahko vse raziskuješ brez skrbi, da te bo opralo in napihalo. ☀️

Aja, in hamam? Zmanjkalo časa. Še en razlog več, da se vrnem. ✨🧿

Tukaj je še nekaj utrinkov, ki jih lahko daš v par sekund. Če bi želela vključit vse trenutke, bi nastal celovečerec... 😊