Danes želim s tabo podeliti en moj primer sestanka z deloma sebe, ki se želi izpostaviti svetu in z delom sebe, ki tega ne želi.
Tak sestanek zahteva veliko pripravljenost pogledati v globine, pustiti slišati kaj so želje posameznega dela, pomisleki, skrbi, kaj potrebuje, zakaj želi imeti svoj prav. Ko sem raziskovala prednosti poglabljanja vase, sem ugotovila, da je slednje zelo pomembno, saj bistveno vpliva na naše psiho-fizično počutje.
Ignoriranje delov sebe, ki niso usklajeni u s tem, kar si »želimo«, je stresno in škodljivo za psiho-fizično počutje in običajno vodi k temu, da se kmalu pričnemo vrteti v krogu.
Tukaj je primer hitre rešitve notranjega konflikta
Del sebe, ki se želi izpostavit svetu, vprašam: Zakaj bi si sploh kdo želel izpostavljat in zakaj bi se rada izpostavila ti?
Odgovorim: Če želim, da me ljudje spoznajo in prepoznajo, kaj jim lahko dam in kako jim lahko pomagam, s skrivanjem to ne gre. Verjamem, da je veliko ljudi tam zunaj, ki jim imam kaj za povedati, pokazati, jim pomagati k boljšemu počutju, zdravju ter doseganju svojih želja in ciljev. Ker je fajn, ko ti lahko kdo pomaga in nisi za vse sam.
Se pa moja želja pokazati se sploh ne more prav izraziti, ker mi ti - del, ki tega ne želi -, tega niti ne pustiš. To se kaže na tak način, da mi konstantno govoriš, da to, kar delam nima smisla, da mi ne bo uspelo, da je brez zveze, da ne bom preživela s tem. Poglej malo druge, kako obvladajo, kako veliko imajo za dat, so sposobni, ti pa kar nekaj bluziš…
Hvala ti za te očitke, ampak res bi te rada slišala, kaj je tukaj zadaj za tem, o čemer govoriš. Kaj te pri tem zares skrbi, kaj čutiš ob tem in zakaj mi tako braniš, da vsaj poskusim in vidim, kako bo šlo? Ali se lahko kje najdeva in si pomagava tako, da se bova oba (dela) počutila bolje?
In drugi del pravi: Skrbi me, da boš razočarana, prizadeta, žalostna, če ne bo šlo tako, kot si želiš. Ljudje so nesramni, nevoščljivi, privoščljivi, škodoželjni. Sploh ne želim, da pride do tega, da bi ti moral dokazovati svoj prav in boš potem trpela.
Pa razložim: Ali ti nisem v preteklosti že velikokrat dokazala nasprotno? Da se da, da je možno, da znam, da zmorem?
In me spomni: Ja, si že dokazala, ampak nazadnje za ceno zdravja, si že pozabila na to?
Odgovorim: Seveda nisem pozabila, ampak če potem ne bi naredila tega koraka, da pustim službo, bi po moje kar umrla, tako pa sem si dala novo priložnost. Da ozdravim in da zaživim. Mi zameriš, ker te nisem poslušala in ostala tam? To bi zame zagotovo pomenilo umiranje na obroke. Lepo je, da si me želel obvarovati, pa vendar čutim, da bom lahko postala zdrava samo tako, da bom lahko razprla krila in sledila poti, ki me kliče...
Pa mi pove: Skrbi me, da ne boš preživela razočaranja, ko ti ne bo šlo. Kaj res ne moreš uvidet, da ti hočem dobro, da te ščitim?
Odgovorim: Lahko vidim, da me hočeš obvarovati in hvaležna sem ti za to, ampak verjamem, da me je bilo potrebno na tak način varovati, ko sem bila še majhna in nebogljena, sedaj pa to ni več potrebno. Verjamem tudi, da lahko greva naprej z roko v roki. Ali si lahko zato tukaj, da mi vnaprej sicer poveš svoje skrbi in pomisleke, ki jih skupaj razdelava in najdeva rešitev, ki bo za oba OK? Če pa ne bom uspela v tem, kar si želim; ali si lahko potem zato tukaj, da me spodbujaš, potolažiš in skupaj poiščeva nove poti in rešitve? Sedaj pa me pustiš, da poskusim in mi stojiš ob strani, ne s kritiko, ampak s spodbujanjem in iz mojega zaščitnika postaneš moj steber moči?
Pove: Lahko poskusim.
Jaz: Super, hvala ti.. <3
No, to je le en primer poglobljenega sestanka s seboj, za katerega sem si vzela čas in na koncu občutila olajšanje, razumevanje in sprejetje dela sebe, ki me je v bistvu želel zaščititi, našla sem skupno rešitev in dobila novo energijo za naprej.
Koliko miselnih sestankov dnevno izvajamo sami s sabo in kako stresno zna to biti, še posebej, če si zanje ne vzamemo dovolj časa in se vanje poglobimo. S tem si pozvročamo tako imenovani negativen stres, ki se odraža na vitalnih delih naših življenj, še posebej na zdravju, partnerskih zvezah, odnosih v družini, poslu, službi.
Pogosto vidim, da ljudje nikakor ne znajo sestopiti iz tega začaranega kroga, vse dokler se ne zgodi kakšna katastrofa, ki jih prisili v to, da pričnejo drugače gledati na svoje življenje. Med drugim jih prisili tudi v to, da se poglobijo vase.
Ko si enkrat v kolesju stresa je res težko stopiti ven, korak nazaj.
Zato je res fajn, če ti pri tem lahko nekdo pomaga. Meni je in uspela sem uskladiti te dele sebe, ki so bili na prvi pogled proti meni, v bistvu pa so me hoteli tako ali drugače zaščititi. Ko so postali slišani in prepoznani, sem jih lahko sprejela kot dele sebe in takrat smo tudi skupaj lahko našli nove rešitve, ob katerih so se vsi deli mene dobro počutili. Spoznanje, da sem vse to jaz, je po eni strani šokantno, po drugi pa osvobajajoče.
Želim ti čudovit »nestresen« dan. Spomni se primera zgoraj, zmeraj, ko začutiš notranji nemir.