Te dni ob organizaciji dogodka Pot do srca, še bolj, kot običajno, razmišljam o ljubezni nasploh, o srcu, o ljubezni do sebe. Med pogovorom o tej temi sem dobila izjemno močan uvid, da dokler ne bom sebi dala tega, kar iščem in po čemer hrepenim, da bi mi dali drugi, na nobenem področju tega ne morem dati v takšni meri, kot si želim. Kaj šele, da dobim želeno nazaj.
Cela narava teži k ravnovesju. Mi smo pa večino časa v eni ali drugi skrajnosti, med evforijo na eni in mizerijo na drugi strani.
In tudi ko sem pogledala dovolj globoko vase, sem videla na eni strani prazen vodnjak, ki poskuša odžejati vse okoli sebe. In ne glede na to, kako se trudi, mu to najbolj ne uspeva. In se čudi, kako to, da mu ne.
In bolj, kot se trudi, bolj dobiva nazaj »nikoli dovolj, nikoli dovolj dobro, nikoli dovolj pomembno«. In tako kljub temu, da dajemo še in še in še se ob tem počutimo prazni.
In zakaj je tako? Ker ne hranimo najprej sebe, temveč poskušamo hraniti samo druge. In kje je tu ravnovesje? Ga seveda ni. In ga ne more biti.
In mislimo si, če se bomo dovolj razdajali v službi, partnerstvu, doma, otrokom, staršem, prijateljem, bomo končno dobili priznanje, podporo, ljubezen, pozornost in vse to, kar iščemo.
In ker tega seveda ni, se potem še notranje bičamo, da dajemo premalo, da nismo dovolj dobri, da naše počutje ni pomembno, da si kaj več tako ali tako ne zaslužimo… In seveda s takim razmišljanjem tonemo samo še navzdol.
Ali smo sposobni resnično pogledati vase in si priznati, da smo najprej sami vredni vsega tega, kar velikodušno razdajamo drugim?
Naslednjič, ko se spet ukvarjaš s tem, da si nesposobna, neodločna, neuspešna, nevredna ljubezni in podobno, se vprašaj, če bi bila na drugi strani tvoja najboljša prijateljica ali bi ji govorila enako, kot govoriš sebi?
Najverjetneje ne bi. O razlogih za to, zakaj je tako, kot je, bom še kaj napisala drugič. A ključno je, da nam ne glede na razlog, manjka ljubezni, sočutja in tolerance do sebe. In vsi dogodki zunaj so nam samo ogledalo, v kakšnem stanju se na tem področju trenutno nahajamo.
Da lahko predrugačimo odnos do sebe je seveda proces, prvi korak pa je, da uvidimo, kje trenutno smo.
Kje si ti na barometru ljubezni do sebe in kam želiš na tem področju?
Ker si resnično želim, da tudi ti živiš ljubezen in življenje v ravnovesju, je ena od možnosti, da narediš korak k sebi, da prideš 15.2.2020 na dogodek Pot do srca, kjer bomo med drugim stopili nasproti ljubezni, ki bo zapolnila naše praznine in prišli na mesto, kjer je duša mirna. Več informacij in prijavo na dogodek najdeš TUKAJ.